Varovanje hiše

/ / Aktiva varovanje svetuje, varovanje doma

Varovanje stanovanj v nižjih nadstropjih ali varovanje hiše pa ni tako preprosto kot varovanje stanovanj v višjih nadstropjih bloka, saj je vstop vanje možen na večih mestih. Nič ne pomaga če optimalno zaščitimo vhodna vrata, ko pa okna ostanejo najšibkejši člen v verigi varovanja objekta. Ravno zaradi tega, se filozofija za varovanje hiše nagiba k tehničnemu varovanju z alarmnimi napravami, kjer vstop v varovane prostore zaznavamo in ustrezno javljamo. Javljanje je lahko lokalno s pomočjo sirene ali bliskavke, alarm pa lahko prenesemo tudi v Varnostno nadzorni center podjetja za varovanje, od koder sledi takojšnja intervencija ustrezno usposobljenih in opremljenih varnostnikov.

Alarmni sistem je v osnovi sestavljen iz perifernih elementov, ki zaznajo nek alarmni pojav, alarmne centrale, ki je srce sistema s kodirnikom za upravljanje s sistemom in elementov za javljanje alarma. Pri nas najpogosteje uporabljani elementi za zaznavo in nato javljanje nekih fizikalnih pojavov (alarmov), so infrardeči pasivni javljalniki gibanja, ki jih namestimo v prostore, katere želimo varovati. Ti javljalniki zaznajo vsako spremembo infrardeče toplote v prostoru in to javijo kot alarm v alarmno centralo. Poleg teh javljalnikov poznamo tudi druge, kot so detektorji loma stekla (vibracijski ali akustični), magnetna stikala, infrardeče aktivne bariere in podobno, vendar jih za varovanje objektov uporabljamo redkeje kot IR pasivne javljalnike.

Varovanje hiše, ko nas ni doma

Takšno varovanje hiše je preprostejše, ker so takrat lahko varovani vsi prostori (ali prostori po naši želji) v katere namestimo javljalce za javljanje vloma vloma. Naj povem, da poznamo dve vrsti teh javljalcev in s tem povezano dva načina varovanja. Prostorski javljalci, tako imenovani PIR senzorji (infrardeči pasivni javljalci gibanja) zaznajo in javljajo, kot že samo ime pove gibanje v prostoru. S preprostimi besedami povedano, če kdo vstopi v prostor, ti javljalci to zaznajo in sprožijo alarm.

Varovanje hiše, ko smo doma

Ta oblika varovanja hiše pa je nekoliko zahtevnejše in od uporabnika zahteva več pazljivosti, da po pomoti sam ne sproži alarma. Vemo, da je to za okolico moteče, hkrati pa zmanjšuje učinkovitost sistema. Sosedje več ne reagirajo na sireno, ki se po nepotrebnem pogosto proži. Že pri namestitvi sistema za javljanje vloma nas serviser, ki sistem programira povpraša, če si tak režim delovanja želimo. Takrat mu moramo povedati kateri del hiše želimo imeti varovan, ko smo doma, v katerem delu pa se bomo ponoči gibali in mora biti nevarovan. Če je hiša na primer v etažah in so v zgornjih etažah spalni prostori je enostavno saj bo ponoči varovana spodnja etaža, klet, garaža in podobno. Tak režim je, ko imamo prostorsko varovan objekt (z PIR senzorji – javljalniki gibanja), ko pa imamo na vratih in oknih magnetne kontakte lahko imamo varovano zopet vse (enako kot takrat, ko nas ni doma), pogoj je le, da oken nimamo odprtih. Če jih želimo imeti odprte pač uporabimo enak način, kot pri prostorskem varovanju. Varovanje hiše, ko smo doma lahko nadgradimo še s tipkami za klic v sili (lahko so fiksne ali pa brezžične). Le te lahko uporabimo v primeru poskusa vloma, ko vidimo, da se kaj sumljivega dogaja okoli hiše, ni pa še prišlo do vloma, ali pa v primeru, ko na primer starejši ljudje potrebujejo kakršnokoli pomoč. Dodatno varovanje objekta, pa tudi povečanje udobnosti bivanja pa nam prinesejo sistemi video nadzora ter razni domofoni ali video domofoni. »Po toči zvoniti je prepozno«, pravi stara modrost.

Če pomislimo, da elektronski varnostni sistemi ne varujemo le našega premoženja, ampak tudi naša življenja ugotovimo, da niso več samo modna muha ampak že potreba.

Več informacij za varovanje hiše lahko prejmete tukaj!