Varnost pri delu

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora vsak delodajalec sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki je izhodišče za urejanje tega področja v podjetju oz. ustanovi. V oceni tveganja se za vsako delovno mesto opredelijo in ocenijo nevarnosti in škodljivosti ter določijo ustrezni ukrepi za njihovo zmanjšanje. Oceno tveganja je treba v obliki revizij redno prilagajati novim razmeram pri delodajalcu.

Delodajalec mora zagotoviti, da delovno opremo po namestitvi in pred prvim zagonom ali po premestitvi na drugo delovno mesto pregleda pristojna oseba. Ta izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi.

Nadzor nad delovno opremo je treba zagotoviti z rednimi kontrolnimi pregledi in preizkusi. Ti morajo biti zagotovljeni v rokih, ki jih določi proizvajalec. Če proizvajalec rokov za periodične preglede ne določi, jih je treba zagotoviti v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev.

Delodajalec mora zagotoviti, da delovno opremo po namestitvi in pred prvim zagonom ali po premestitvi na drugo delovno mesto pregleda pristojna oseba. Ta izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi.

Nadzor nad delovno opremo je treba zagotoviti z rednimi kontrolnimi pregledi in preizkusi. Ti morajo biti zagotovljeni v rokih, ki jih določi proizvajalec. Če proizvajalec rokov za periodične preglede ne določi, jih je treba zagotoviti v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev.

Ustreznost delovnih razmer je treba preveriti z izvedbo preiskav škodljivosti delovnega okolja. Obseg meritev (določitev parametrov) je odvisen od posameznega delovnega okolja oz. razmer, ki so zanj značilne. Dobljeni rezultati meritev so vodilo za izvedbo ukrepov, potrebnih za zaščito zdravja delavcev na delovnih mestih. Zakon zato vsem delodajalcem nalaga obvezo za izvedbo omenjenih preiskav, ki jih je treba obnavljati periodično na tri leta.

Nezadostno znanje, različne spretnosti in navade ter nezadostna usposobljenost delavcev za varno delo so pomembni dejavniki, ki vplivajo na pojav poškodb pri delu in zdravstvenih okvar. Zaradi tega in v skladu z zakonskimi zahtevami morajo delodajalci poskrbeti, da je vsak delavec usposobljen za varno opravljanje dela (ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu, ter periodično na dve leti, če gre za nevarnejša delovna mesta). Na usposabljanju se delavec seznani z delovnimi razmerami, nevarnostmi, škodljivostmi in ukrepi za varno opravljanje dela, o čemer mora delodajalec voditi evidence.

Usposabljanje poteka po programu, ki ga potrdi delodajalec, sestavljeno pa je iz teoretičnega in praktičnega dela.

 

Usposabljanje delavcev za varno delo z nevarnimi kemikalijami.Kadar delavci pri svojem delu ravnajo z nevarnimi kemikalijami, se morajo ustrezno usposobiti, da lahko delo opravljajo varno. Usposabljanje poteka ob nastopu dela, ob spremenjenih delovnih razmerah in periodično vsako leto.

Usposabljanje zajema področje pravno normativne, ureditve s področja nevarnih kemikalij, seznanitev z vrstami in nevarnimi lastnostmi kemikalij ter tveganji na delovnem mestu, ukrepe v primeru nezgod pri delu z nevarnimi kemikalijami, poznavanje sistema označevanja in varno delo.

 

Delovno mesto upravljalec viličarja zajema širok delokrog in opravljanje najrazličnejših del in nalog vzdrževanja, oskrbe in varnega dela. Tovrstno delo predstavlja večjo nevarnost za poškodbe pri delu in zdravstvene okvare tako za upravljalca viličarja kot varnost zaposlenih v bližini oz. celotnem obratu, kjer se vrši notranji transport. Zato je poznavanje posameznih komponent, poznavanje viličarja kot celote nujno, da lahko zagotovimo varno opravljanje dela.

 

Zakon o Varnosti in zdravju pri delu eksplicitno določa, da je potrebno za nevarnejša delovna opravila, pod kar nedvomno sodi tudi delo z viličarjem, izvajati tako teoretična kot praktična usposabljanja in sicer s periodiko, ki ne sme biti daljša od dveh let!

V podjetjih in ustanovah naročnikov opravljamo zakonsko predpisane naloge strokovnega delavca, ki ga morajo imeti določnega vsi delodajalci (ne glede na število zaposlenih in dejavnost). Bistvene naloge strokovnega delavca za varnost pri delu so: izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti, opravljanje preiskav delovnega okolja ter pregledov in preizkusov delovne opreme, spremljanje stanja v zvezi s poškodbami pri delu, izdelava navodil za varno delo, usposabljanje delavcev za varno delo itd. Naštete naloge razširimo še s celovito organizacijo, svetovanjem in nadzorom pri naročniku, sodelovanjem z inšpekcijo in pooblaščenim zdravnikom, spremljanjem zakonskih zahtev, uvajanjem tehnoloških novosti itd.

Popolna paleta storitev varovanja

S celovitimi storitvami na področju zasebne varnosti podjetjem in posameznikom zagotavljamo nadstandardno preventivno varnost.
TOP